EGIPT

Ekonomska šola Ljubljana

Prešernova 6

1000 Ljubljana

Kairo je bil politična in kulturna prestolnica že v času faraonov in sultanov, za nadzor nad njim pa so si prizadevali tudi križarji, Napoleon in Hitler. Ime mesta AL KAHIRA namreč pomeni Zmagovalec.

 

Danes je Kairo zaradi rasti prebivalstva in priseljevanja s podeželja prenapolnjen in precej onesnažen. Kljub temu ga obkroža nekakšen sij večnega mesta, ki presega vsakdanje življenje. Tudi turist, ki obišče lokal z vodnimi pipami, labirinte bazarjev in se sprehodi ob Nilu, hitro ujame utrip mesta.

Nihče ne ve natančno koliko ljudi živi v Kairu. Predvidevajo, da jih je okoli 16 do 20 milijonov.

Približno milijon ljudi živi v Nekropolisu– mestu mrtvih, starodavnem pokopališču (na sliki).

V Kairu lahko vidimo ostanke iz vseh obdobij njegove zgodovine. Na sliki je del islamskega Kaira.

Kan el Kalili je največja tržnica v Egiptu. Podjetni trgovci na vsakem koraku želijo zvabiti turiste v svojo prodajalno in jim prodati predvsem parfume in papirus. Tam je vedno gneča. Kljub temu si je vredno vzeti čas za njegov obisk.

PIRAMIDE

 

KEOPSOVA PIRAMIDA

 

Faraon Keops, drugi vladar IV. dinastije (Stari Egipt, 2550 pr.n.št) je bil sin faraona Snefruja. Na planoti Giza je dal zgraditi navečjo piramido - Veliko priamido, visoko 147 m. Zgrajena je bila iz približno 2,5 miljona kamnitih blokov težkih od 2,5 do 15 ton. Zunanji bloki piramide in bloki okoli pogrebnih celic so bili natančno klesani, vmesni pa so bili bolj grobe izdelave ali celo neobdelani. Piramida ima tri pogrebne celice. Ena leži pod piramido, druga, imenovana tudi kraljičina celica in tretja kraljevska v katero je bil postavljen velik rdeč granitni sarkofag.

GRADNJA PIRAMID

 

Dolgo časa je prevladoval stereotip, da so piramide gradili sužnji in vojni ujetniki. Piramide so gradili delavci, ki so bili neposredno in stalno zaposleni pri faraonu. To so bili arhitekti, kamnoseki, gradbeniki in drugi kvalificirani delavci z različnih področij, ki so bili potrebni pri tako velikem gradbenem projektu. Njihovo delo so usklajevali faraonovi nadzorniki. Gradnja piramide je bilo visoko spoštovano delo in delavci so bili predani delodajalcu - faraonu. Živeli so v stalnih naseljih v bližini gradbišča. V pomoč so jim bili tudi nekvalificirani delavci za določen čas, ki so delali določeno časovno obdobje - običajno nekaj let. Med graditelji niso bili samo moški, temveč tudi ženske, kar so ugotovili arheologi po analizi najdenih ženskih okostij, ki je pokazala, da so ženske opravljale tudi težaška dela v dolgem časovnem obdobju. Piramide pri Gizi naj bi gradilo do 30.000 delavcev v obdobju 80 let.

 

VELIKA SFINGA

V času gradnje Kefrenove piramide je bil v bližini zgrajen tudi tempelj z nekropolisom. Pred piramido je bila postavljena Velika sfinga, ki naj bi ponazarjala faraonov obraz z levjim trupom.
Veliki sfingi manjka nos, ki naj bi ga poškodovali Napoleonovi vojaki v 18. stoletju, ko so vadili streljanje s topom. Ta podatek ni resničen, saj zgodovinski viri poročajo, da je bila Velika sfinga brez nosa že v 15. stoletju. Starost Velike sfinge je zavita v skrivnost. Domneva se, da je sfinga bila postavljena že 7000 let pr.n.št. na kar nakazujejo žlebovi, podobni kraškim žlebovom. Faraon Kefren naj bi dal v času gradnje piramide le izklesati svoj obraz.

KAIRO